Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Problemski sklop obsega 46 slovarskih iztočnic, izbranih iz pravopisnega poglavja o pisnih znamenjih, ki ga je ob prenovi pravopisnih pravil pripravila Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU.
Gre za pet skupin znamenj:
(1) splošna znamenja (tilda, znamenja za odstotek, minuto, evro ...);
(2) ločila (apostrof, dvopičje, klicaj, pomišljaj, vezaj ...);
(3) znamenja v informacijskih tehnologijah (afna, ključnik, lojtra, poševnica);
(4) matematična znamenja (koren, plus, minus ...);
(5) izpostavna znamenja (križec, zvezdica).
Pri nekaterih primerih gre za prvič uslovarjene izraze (ampersand, ključnik), drugi pa so prvič prikazani v slovarju v zapisovalno problematičnih položajih in vlogah.
V ePravopisu prikazu iztočnice z zaglavjem sledijo trije sklopi pravopisno relevantnih podatkov: v prvem delu je prikazana skladenjska raba iztočnične besede glede na izpostavljeni pomen, v drugem je ponazorjena raba znamenja, ki ga označuje iztočnična beseda, v tretjem razdelku so predstavljene oblikoslovno-besedotvorne posebnosti besede.
Novosti glede na Slovenski pravopis 2001 je precej, najbolj opazna je uvedba posebnega gnezda z imenom »Ponazoritev rabe znamenja«, v katerem s pomočjo pojasnil uporabnik dobi podatke o rabi pisnega znamenja:
Z normativnega vidika je uvedena enakovredna pisna dvojnica pri iztočnici promile, tj. promil, saj se v rabi že dolgo uveljavlja in nadomešča prvotno. Uporabniki so na to že opozarjali (gl. Jezikovna svetovalnica – Izgovarjava matematičnega znaka ‰ – promile ali promil).
V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer dovoljuje statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Izreka imena je v celoti izpisana v samostojnem slovarskem razdelku, in sicer ne le v imenovalniku, temveč tudi v rodilniku, če pa zahteva iztočnica tudi podatek o izgovoru v orodniku, je celotna paradigma predstavljena v posebnem slovarskem razdelku, imenovanem izgovorno gnezdo.
Pravopisna pravila: § 4–24.
Pravopisna pravila: Pisna znamenja.
Fran 6.0, 26. septembra 2018.
afna
ampersand
apostrof
člen
deljaj
dolar
dvopičje
enačaj
evro
funt
klicaj
ključnik
koren
krat
križec
lojtra
minus
minuta
narekovaj (sredinski narekovaj, zgornji narekovaj, spodnje-zgornji narekovaj, enojni zgornji narekovaj)
odstotek
odstoten
oklepaj (pokončni oklepaj, poševni oklepaj, lomljeni oklepaj, oglati oklepaj, okrogli oklepaj)
opuščaj
paragraf
pika (dvignjena pika)
plus
podčrtaj
podpičje
pokončnica
pomišljaj (predložni pomišljaj, dvodelni pomišljaj, alinejni pomišljaj)
ponavljaj
poševnica (leva poševnica, poševnica nazaj, dvojna poševnica)
promil in promile
sekunda
stopinja
tilda
tri pike
tropičje – tripičje
uklepaj
vejica
vezaj
vijuga
vprašaj
zaklepaj
zvezdica