Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Pravopisne kategorije – Problemski sklopi ePravopisa

Lastna imena (osebna, moška)

Geslovnik:

Geslovnik obsega 201 ime. Prvotno je bil oblikovan na osnovi podatkov Statističnega urada RS, in sicer so bila iz skupine 200 najpogosteje rabljenih imen v Republiki Sloveniji izbrana:

(1) imena, ki so problematična z vidika oblikospreminjanja, npr. orodniške preglašene oblike (z oz. s em);

(2) imena, pri katerih se pogovorno uresničuje podaljšava osnove s t (Niko), oziroma neimenovalniško prekrivna podobna imena (Nik);

(3) imena, v katerih se obvezno uresničuje podaljšava osnove s t (Jure);

(4) imena, ki lahko izgubljajo neobstojni polglasnik (Klemen);

(5) imena, ki so enakozvočna z ženskimi imeni (Aljoša, Saša, Dominique);

(6) imena z dvojno paradigmo (Luka).

Drugo merilo za sprejem osebnih lastnih imen v geslovnik ePravopisa je enakozvočnost, ki se pojavlja ob redigiranju občnoimenskih poimenovanj, npr. poimenovanj nagrad, odlikovanj in častnih nazivov (bertBert, tony – Tony). Po tem merilu se v sklop vključujejo tudi svetopisemska imena, ki imajo enakozvočne občnoimenske različice, npr. benjamin ‘najmlajši’, |rastlina| – Benjamin; metuzalem ‘stari’, |stoletnik| – Metuzalem, ter nekatera imena, ki so izhodišče za poimenovanja pripadnikov oz. pripadnic, npr. Avguštinavguštinec ‘pripadnik reda avguštincev’ (tako tudi Frančišek).

Geslovnik smo v letu 2017 razširili tudi z imeni, ki so podstava izlastnoimenskim pridevnikom v stalnih besednih zvezah (Martin: Martinova nedelja, Evstahij: Evstahijeva cev).

Leta 2019 je bila sprejeta odločitev, da pri psevdonimih ne bodo uslovarjene dvobesedne, temveč enobesedne iztočnice (izjema so nekatera umetniška imena). V geslovnik moških imen so bila tako sprejeta zlasti prevzeta imena (Bob, Bruce, Carlo, Eric, Harry, John, Kirk, Sandor, Silvin, Stevie, Yves ...).

Leta 2021 in 2022 so bila uslovarjena osebna imena iz prevzemalnih preglednic za italijanščino in španščino (Antonio, Federico, Francesco; Juan).

Novosti:

Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001 glede pregibanja in besedotvorja, razen pri uvajanju naglasnih dvojnic nekaterih imen (Alèš in Áleš), pri katerih opažamo spremembe tudi v osrednjeslovenski normi.

V letu 2020 je bilo vsako uslovarjeno ime preverjeno tudi z vidika glasovnega uresničevanja v različnih jezikih, npr. angleško George [džórdž-], nemško Georg [géorg] in francosko Georges [žórž-]. Enako velja za imena, enakopisna s priimki: Bernárd in Bêrnard, Domínik in Dominík, Martín in Mártin ...

Dodana so bila tudi imena, ki nastopajo kot nadomestna (stereotipna) imena za skupine prebivalcev: Janez, Hans, Fritz, Fric ...

Uporabniku prijaznejša sta dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

Slovarski sestavek sklene besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (Niko in Nik: B Nikov).

Normativno je ovrednotenje dvojničnih paradigmatskih možnosti: medtem ko smo za osebna lastna imena tipa Luka (Luke in Luka) ugotovili, da je sklanjanje po moški in ženski (II. moški) sklanjatvi enakovredno in je zato povezano z dvojnično oznako »in«, smo pri tipu Roza (tako še Kaligula, Mahatma, Petruška), kjer gre za vzdevke ali kot priimke rabljena imena, odkrili precej večjo pojavnost oblik, ki sledijo ženski paradigmi (z Mahatmo), zato smo dvojnico (npr. z Mahatmom) uvedli kot neprednostno (tj. uvedeno z dvojnično oznako »tudi«).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 41.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica«

Zadnja sprememba:

Fran 10.0, 18. novembra 2022.

Nabor slovarskih iztočnic:

Adam
Ahac
Aleksander
Aleš
Alfieri
Aljaž  
Aljoša  
Alojzij
Andraž
Andrej
Andy
Anej
Antonij
Antonijo
Antonio
Anže
Atahualpa
Atanazij
Atila
Avgust  
Avguštin
Benedikt  
Benjamin
Bernard 
Bert
Blaž
Bob
Bogomir
Bor 
Bruce
Calvin
Carlo
Celestin
Cezar
Črtomir
Damir
Danilo
Dante
David 
Davor
Dominik 
Dominique 
Drejček
Dylan 
Eric
Evstahij
Federico
Filip
Francesco
Franci
Frančišek
Franjo
Fred
Fric 
Fritz 
Gabriele 
Gabrijel
Gašper
Georg
George
Georges
Giacomo
Gianni
Giordano
Giotto
Grega
Gregor
Hadrijan
Haile
Hans
Harry
Iacopo
Ignac
Igor
Ivo
Izidor
Jacopo
Jadran 
Jaka
Jakob
Janez
Jani
Janko
Jean 
Jeremija
Jernej
Joe
John
Jona
Joško
Jože
Jožef
Juan 
Judež
Jurček
Jure
Jurij
Kirk
Klavdij
Klemen
Kočo
Kuzma
Lee
Lev 
Lovro
Luchino
Luigi
Luka
Maj
Maks
Maksimijan
Marcello
Marij
Marijo
Mario 
Mark
Marko
Martin 
Matej
Matevž
Matic
Matija
Matjaž
Metuzalem
Michelangelo
Miha
Mihael
Miloš
Mirko
Miro
Mitja
Mohor
Nejc
Niccolo
Nik
Niko
Nikolaj
Nino
Oskar
Pavel
Pavle
Peter
Pozzo
Primož
Pulcinella
Quasimodo
Rado
Rafael
Rajko
Ralph
Renato
Risto
Robin 
Roman 
Rudi
Samir
Samo
Samuel
Sandor
Saš
Saša 
Sašo
Savin
Sergej
Silvester
Silvin
Silvo
Simon
Slavko
Srečko
Stanko
Stevie
Stewart
Stuart
Tadej
Tiberij
Tihomir
Timotej
Tine
Tit
Tom
Tomaž
Tony
Trajan
Uroš
Valter
Vasja
Vid
Viktor
Vincenc
Vinko
Vladimir
Vlado
Vojan
Vojko
Yves
Zdravko
Zlatko
Zvonko
Željko
Žiga