Fran

Krajšave: črkovalne kratice

Geslovnik:

Problemski sklop zajema črkovalne kratice, pri katerih izgovarjamo vsako črko posebej:

a) črkovalne kratice iz lastnih imen (SLS, SS, FF, FDV, EU);

b) črkovalne kratice iz občnih poimenovalnih zvez (SMS);

c) hibridne kratice, pri katerih je en del bran črkovalno, drugi pa ne (ZMed, ZRC SAZU);

d) kratice s številskimi dodatki (MP3).

Novosti:

V ePravopisu so nekatere kratice, pri katerih se to izkazuje, uslovarjene v več spolih (SLS m, ž), pri čemer je pripadnost kategoriji spola razvidna tudi iz izbranih zgledov, npr. Pri NLB–ju je odprl varčevalni račun nasproti Slovenska NLB je zainteresirana za odkup vseh delnic.

V slovarskem sestavku je pri kraticah vedno prikazana identifikacijska razvezava, npr. FF |Filozofska fakulteta|; če je kratica nastala v tujem jeziku, je to nakazano v razdelku »Povezano« (BMW nemško Bayerische Motoren Werke).

Zaradi posebne skladenjske stave kratic je v razlagalno–ponazarjalnem delu slovarskega sestavka v ePravopisu izrecno izpostavljena pozicija desnega prilastka (PDF kot prilastek Dokument pretvorimo v format PDF). Pri občnoimenskih kraticah je obravnavana tudi pridevniška raba, kjer kratica nastopa v levem prilastku in se sklanja z neglasovnimi končnicami (montaža PVC oken). Kadar se ob kratici (ob pomenskem odtenku) pojavlja tudi številski dodatek, je uporabnik na to opozorjen s pojasnilom (SVL s številskim dodatkom SVL I, pogosto nesklonljivo V SVL I so vključene besede od A do G).

Posebnost so kratice, ki so že same po sebi pridevniki, kar je razvidno tudi iz razvezave – te se brez dodatnih pojasnil pojavljajo v tipično pridevniški poziciji levo od jedra (UV |ultravijoličen| visoka koncentracija UV žarkov; AV |avdiovizualen|; TV |televizijski|).

Kratice izkazujejo visoko stopnjo dvojničnosti, tako na ravni zapisa in izgovora kot pregibanja. Pri tistih kraticah, pri katerih je v rabi prisoten (tudi) citatni izgovor, je ta naveden v slovarskem sestavku kot izgovorna dvojnica, in sicer za slovenskim/podomačenim izgovorom (PC [pécé] tudi [pẹcé] in [pə̀cə̀] tudi [pəcə̀], tudi citatni izgovor kratice [písí] tudi [pisí]).

Z normativnim pojasnilom je uporabnik obveščen o tem, da je bilo v slovarjih knjižnega jezika doslej predvideno le končniško naglaševanje kratic in da je ta možnost v praksi redka, a ne nepravilna. V normativnem pojasnilu je navedeno tudi, da nekatere občnoimenske kratice izkazujejo zapis z malimi črkami (MP3 – mp3, SMS – sms).

Obravnavane kratice se lahko pregibajo z glasovnimi ali neglasovnimi končnicami, pri čemer je pregibanje z neglasovnimi končnicami navedeno kot neenakovredna oblikoslovna dvojnica (SSKJ SSKJ–ja tudi SSKJ SSKJ). Oblikoslovne dvojnice v stranskih sklonih so pogoste zlasti tam, kjer je že prisoten dvojnični izgovor (GSM GSM–a tudi GSM GSM tudi GSM GSM–ja).

Sklic na SP 2001:

Slovar. Pravopisna pravila: § 1021–1023.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Krajšave.

Nabor slovarskih iztočnic:

ABS
APZ
AV
BBC1
BBC2
BDP
BMW
DDV
DJ
DNA1
DNA2
DNK1
DNK2
DNK3
DUTB1
DUTB2
DVD
EKG1
EKG2
EU1
EU2
FBI
FDV1
FDV2
FF1
FF2
FM
GO1
GSM
HTML
IMF
MNZ1
MNZ2
MNZ3
MP3
mRNA
NK
NLB1
NLB2
NVO1
NVO2
OZN1
OZN2
PC
PCR
PCT
PDF
PVC
RTV1
RTV2
SD1
SD2
SDS1
SDS2
SDS3
SLS1
SLS2
SMS
SNG1
SNG2
SS1
SS2
SSKJ
STA1
STA2
SVL
TV1
TV2
TV3
UV
WHO1
WHO2
ZDA
ZMed
ZRC SAZU